9. etapa, Cruce - Santiago de Compostela, 17 km

Cruce - Santiago de Compostela, 17 km, 4,30 ure hoje
Nedelja, 30.9.2012, start ob 8.30 uri, prihod na cilj ob 13.uri, 4.30 ure hoje. Vreme sončno, lepo.

Zjutraj sva malce poležala, saj je današnja etapa kratka, le do Santiaga. Ob 08. uri sva šla na zajtrk, ki je bil vključen v ceno prenočišča. Kavica, maslo in marmelada ter nekaj croissantov. Potem sva krenila proti Santiagu, kar po glavni cesti N-550.

Dober kilometer naprej sva  opazila rumene puščice, ki so prečkale glavno cesto in ponovno sva se vrnila na traso Camina. V kraju Teo sva opazila smerno tablo, ki je vodila do alberga v tem kraju.

kraj Teo - albergue

do katedrale v Santiagu je le še 12,9 km poti

Po  slabih dveh urah hoje sva prišla do večjega naselja Milladoiro. To je popolnoma novo mesto, kjer so v zadnjih nekaj letih zgradili izredno veliko novih stolpnic s stanovanji. Sem se selijo ljudje iz Santiaga, saj se staro mesto Santiago de Compostella ne širi več. Tu je nastalo tudi nekaj industrije, predvsem pa imajo v mestu ogromno trgovin in gostinskih lokalov. Veliko je šol, vrtcev, parkov, športnih igrišč. Mesto je zelo živahno, večina ljudi pa se nahaja v lokalčkih ob glavni cesti, ki vodi skozi naselje.

mesto Milladoiro

Čas je bil že za drugo kavico, zato sva malo posedela v prijetnem baru v središču mesta. Cene za pijače so povsem enake kot po vaških barčkih, kar je nekoliko drugače kot pri nas, kjer so vaške oštarije običajno cenejše. Po krajšem počitku sva nadaljevala proti Santiagu. Kmalu za mestom Milladoiro sva opazila romarje pri mostu Ponte Vella in se ponovno vrnila na markacije Camina. Še pred poldnevom sva prišla v Santiago de Compostela.

Santiago de Compostela

Najprej sva se ustavila v barčku ob parku in si privoščila pivce ter opazovala domače mladeniče, ki so iz parka pripeljali kravo na rolkah, umetno seveda. Menda je bila neka folklorna prireditev, sodeč po plehmuziki , ki je nabijala v parku.

Potem sva odšla v Urad za romarje, kjer sva pokazala credentiale in si pridobila vsak svojo compostelo. Stopila sva še na trg pred katedralo. Danica je vzela fotoaparat in krenila na ogled notranjosti katedrale, jaz pa sem se usedel na stopnice in čuval oba nahrbtnika.

Oficina peregrino, kjer ti izdajo compostelo, trg Obradoiro

katedrala v Santiago de Composteli, stranski vhod

notranjost katedrale

Ko je bilo opravljeno fotografiranje notranjosti katedrale in maše, ki je ravnokar potekala, sva odšla do velikega alberga Seminario Menor, ki stoji na hribčku, kakih 15 minut oddaljen od katedrale. Ta albergue je bil včasih samostan, spominja pa na veliko kasarno. V recepciji imajo računalnik in portir me je takoj našel v njihovi evidenci.

albergue Seminario Menor

spalnica v albergu

Sledilo je klasično romarsko popoldne - pranje perila in nogavic, priprava kosila, shranjevanje fotografij in polnjenje baterij fotoaparata in mobitela. Potem pa priprava plana za naslednji dan. Zvečer sva odšla še na krajši sprehod po mestu in na pivo v barček, kjer imajo za svoj zaščitni znak udomačenega goloba. Ta golob menda vsak dan pride po svoj obrok krušnih drobtin. Zadnjič, ko sem bil v tem lokalu, sem ga poslikal. Žal ga tokrat ni bilo na spregled.

hišna maskota - golob

Santiago de Compostela - pogled iz alberga

Camino Portuguese je za nama. V desetih dneh sva prehodila 245 km. Od začetka naju je spremljal dež, proti koncu poti je bilo vreme prekrasno, zelo primerno za hojo. Romarjev je bilo kar nekaj, a nikdar nisva naletela na težave pri iskanju prenočišča. Le albergi se odpirajo precej pozno popoldan. Cene v Španiji so glede na preteklo leto nekoliko upadle, zlasti tiste za hrano. Menu peregrino se da dobiti že za 7 ali 8 evrov. Vse več je tudi privatnih albergov. Cene so znosne, ponavadi 10 ali 12 evrov, z zajtrkom vred.

Odločila sva se, da naslednji dan kreneva proti Fisterri, ki je oddaljena tri dni hoda in leži na Atlantski obali. Ta pot se imenuje Camino Finisterre. To pa je že predmet drugega dnevnika.