8. etapa, Caldas de Reis - Cruce, 25 km

8. etapa, Caldas de Reis - Cruce, 25 km

Sobota, 29.9.2012, start ob 8 uri, prihod na cilj ob 13.30 uri, 5,30 ure hoje. Vreme sončno, lepo. 

Zjutraj sva si v albergu pripravila kavico iz lastnih zalog. Toplo vodo sva pogrela v mikrovalovki, vanjo sva stresla kavico 3 v enem (kava, mleko v prahu, sladkor) in zajtrk je bil gotov. 

Takoj po 8. uri sva že korakala skozi mesto. Že na prvem ovinku smo peregrinosi v raztrganih skupinicah zapustili asfaltno cesto in se napotili v desno na lep kolovoz skozi gozdove.

zapuščamo Caldas de Reis

lepa pot proti Lavandeiri

Po dobri uri hoje sva prišla v vas Cruceiro, kjer je zanimiva cerkvica. Ves čas so za nama hodili tudi drugi peregrinosi, saj smo skoraj vsi startali iz Caldasa ob istem času. Ves čas smo hodili desno od avtoceste, po dolini reke Rio Bermana. Prekrasen jutranji sprehod. Prvo uro smo se rahlo vzpenjali do krajev z imenoma Santa Marina de Carracedo in Gorgullon, drugo uro smo se počasi spuščali proti kraju San Miguel de Valga.

vaški vodnjak za pranje perila - Carracedo

cerkev Santa Marina de Carracedo

V kraju O Pino sva se ustavila v vaški gostilni. Kraj je bil okrašen, vsi so se pripravljali na večerno veselico. Ko sva srebala kavico, so se z več osebnimi avtomobili in kombijem pripeljali na kavico še muzikantje - plehmuzika. Pometali so instrumente naokrog po stolih in se usedli vse naokrog naju na topel sonček zunaj na terasi. Povedali so nama, da je praznik krajevne svetnice in naju povabili, naj ostaneva kar tam na veseljačenju.

Žal sva morala naprej, proti Valgi. Proti 11. uri sva hodila skozi gozdove pred Valgo. Tik ob poti sem srečal prekrasnega mladega jurčka, Seveda sva ga pobrala in spravila v nahrbtnik. Če najdeva še kakšnega, pa bo za večerjo.

proti Valgi

v Španiji je veliko gob, izbor enak kot pri nas

Pred Valgo sva poslikala pokopališče. Je drugače urejeno od naših pokopališč. Nimajo nagrobnikov, ampak betonske objekte s predali. V vsakem predalu je prostor za eno krsto ali žaro. Na vratih tega predala pa je plošča z imenom rajnkega.

pokopališče v Valgi

V Valgi sva dohitela spet skupino romarjev, ki so posedali v barčku ob cesti. Pozdravila sva se z njimi, pa kar šla naprej, saj sva kavico že imela za seboj.

bar San Miguel v Valgi

Malo pred naslednjim mestom - Pontecesuresom sva opazila lepo počivališče, namenjeno romarjem. Odvrgla sva nahrbtnike, sezula čevlje in si pripravila malico iz nahrbtnika. Konserva tunine, par piškotov, malo pijače, pojačane z magnezijem, proti mišičnim krčem. Malo počitka in lenarjenja na toplem soncu se je prav prileglo. Čisto drugače se hodi po sončku kot pa če pada ves dan.

most v Pontecesuresu - reka Ulla

Okrog poldneva sva prišla do Pontecesuresa, ki je videti bolj industrijsko mesto. Šla sva preko starega rimskega mostu, potem sva se za trenutek izgubila. Takoj naju je poklical nek starejši domačin in nama z roko pokazal, da greva v napačno ulico. Morava malo nazaj in bolj na levo. Seveda sva se mu zahvalila za prijaznost. Res se ne moreš izgubiti na tem Caminu, vsi domačini pazijo nate.Od Pontecesuresa do Padrona je bilo le še dobre pol ure  prijetne hoje.

Pontecesures - industrijski objekti

V Padronu sva šla kar naravnost do alberga, katerega se spomnim še  s prejšnje poti. Žal je bil še zaprt, prijazna hospitalera ga je šele čistila. Prosil sem jo, da mi je požigosala credentiale, potem sva se usedla na pivo in kavico v barček spodaj pri mostu čez reko Sar. Padron je manjše mestece, šteje blizu 9.000 prebivalcev. Alberuge je v bližini cerkve

mesto Padron

cerkev Santiaga v Padronu, albegue je levo pod cerkvijo

Padron, vodnjak s kapelico pri mostu čez reko Sar

Odločala sva se, kaj storiti. Ali počakava v Padronu, da odprejo albergue ali naprej? Ker je bilo še zgodaj, dan pa izredno lep, sva se odločila za nadaljevanje. Po malici iz trgovine sva krenila naprej, proti Iria Flavii.

Tam sva si ogledala cerkev in pokopališče z grobom Cele, španskega nobelovca za literaturo. Ime te vasice jasno kaže na njeno rimsko poreklo. Tudi tu skozi je potekala pot XIX. Po dobri uri hoje sva prišla do kraja Esclavitude, kjer je zelo lepa baročna cerkev iz XVII.stoletja.

 Malo sva šla naokrog nje, potem sva jo ubrala kar po glavni cesti za nekim romarjem, ki naju je medtem prehitel. Po nekaj sto metrih sva ugotovila, da smo zapustili traso Camina. Ker pa je bila smer prava, sva šla kar naprej proti Santiagu.

V naslednjem kraju, Cruce, sva naletela na motel in se odločila, da prenočiva kar tu. Do Santiaga je preostalo le še dobrih 17 km in to si bova prihranila za naslednji dan.